Če želimo razvoj Slovenije snovati na znanju in tehnološkem razvoju, potem moramo med nami prepoznati tiste posameznike in skupine, ki lahko temu razvoju ponudijo še več svežih, teoretično in empirično preverjenih idej. Brez njih in njihovega znanja bodo nacionalne vizije o hitrem družbenem in gospodarskem razvoju ostale zgolj prazne črke na papirju. Najboljši raziskovalni programi v letu 2005 so le nekateri izmed tistih, ki jim je uspelo razviti svojo kritičnost in prodornost idej do trenutnih meja svojih zmogljivosti. Prav je, da jih pohvalimo in predstavimo. Njihovi rezultati niso od včeraj, temveč so nastajali več let, tudi desetletij. Vsi predstavljeni raziskovalni programi razbijajo mit o neuporabni slovenski znanosti, o njeni zaprtosti, preveliki usmerjenosti v teoretske raziskave in premajhni povezanosti z okoljem.

Smo uvozniki in distributerji za barvne in monokromatske 3D tiskalnike Contex ter 3D skenerje. Izdelek ki ga predstavljamo je 3D tiskalnik, ki je ednini tovrstni barvni tiskalnik pri nas in nasploh v svetu, je pa tudi edini ki omogoča izpis v barvah. To ni običajni tiskalnik, saj nam izdela 3D model. Obstajajo seveda različni tiskalniki, vendar pa nobeden ne izpisuje v barvah. Deluje tako, da valji nanesejo plast praškastega materiala, čemur nato sledijo še ostali postopki. Izdelki so namenjeni predvsem za industrijsko oblikovanje ter za medicinske pripomočke. Ciljna publika so vsi, ki potrebujejo vizualizacijo nekega modela.

Na sejmu predstavlljamo sisteme za vizuelno inšpekcijo proizvodnje ter za nadzor ustreznosti artiklov, predstavljamo pa tudi kamere z zmožnostjo snemanja visoke hitrosti (omogočajo snemanje tudi do 120.000 posnetkov na sekundo) ter kamere z visoko ločljivostjo. Naš najnovejši izdelek je visoko-leteče plovilo KOLIBRI, ki omogoča letenje brez posadke, upravlja pa se ga s krmilno palico. Namenjen je za nadzoru lokacij ki so ljudem nedostopna. Ciljna publika so varnostna podjetja in podjetja ki se ukvarjajo z integracijo high-speed kamer.

Na sejmu predstavljamo tehnološko mrežo ICT in podajamo različne informacije. Tu je predstavljenih 6 projektov, ki so zanimivejši za splošno javnost. Tehnološka mreža ICT navzven deluje kot veliko podjetje, v katerem je zaposlenih 17.500 ljudi, od tega jih je 2.500 raziskovalcev v gospodarstvu. Namen tehnološke mreže je spodbujanje inovativnosti, razvoj v Sloveniji, povečevanje dodane vrednosti ter omogočanje infrastrukture, ki pomaga raziskovalcem in raziskovalnim skupinam, da lažje delajo projekte in ustvarjajo inovativne nove produkte s katerimi nato konkurirajo na globalnih trgih s tujimi korporacijami. Slovenija je ena izmed petnajstih držav s storitvami ICT. Ciljna publika so inovativna podjetja, ki delajo razvojne projekte na področju informacijske komunikacijske tehnologije.Trend je da se čim bolj usmerimo v tujino, saj je kupna moč v Sloveniji zelo majhna, medtem ko imajo v drugih državah velika mesta in s tem tudi več naročnikov.

Na sejmu predstavljamo laboratorije fakultete. Konkretnega izdelka ne predstavljamo, imamo pa plakate ki predstavljajo zgoraj omenjene laboratorije na fakulteti. Plakati prikazujejo kaj se v laboratorijih dogaja. Namen naše prisotnosti na sejmu je, da pritegnemo čim več mladih, da bi pridobili zanimanje za strojništvo.

Ukvarjamo se z razvojem govornih tehnologij. Na to področje sodi razpoznavanje govora, prevajanje teksta iz enega jezika v drugega in obratno ter sinteza govora v različnih jezikih, (konkretno angleščina, slovenščina in nemščina). Na tem sejmu demonstriramo primer govorno krmiljenega  avtomobila. Drug izdelek je avtomatsko podnaslavljanje videoposnetkov, nato govorni operater ki ga razvijamo skupaj s podjetjem Iskratel in pa sistem Babilon kjer gre za simultano prevajanje. Ta konkretna aplikacija je namenjena turistu, ki pride v mesto in išče neko ključno lokacijo, ne pozna pa slovenskega jezika. Turist postavi vprašaje v angleškem jeziku, to se prevede v slovenščino, nekdo mu oddgovori v slovenskem jeziku kar se zopet prevede nazaj v angleščino in turist dobi informacijo. Izdelek je sicer namenjen turistom, je pa to dokaj splošna tehnologija.

Na Hevreki lahko v spodnji etaži najdete tudi Majo.

Živa Jalovec, vodja poslovnega stičišča:
„V poslovnem stičišču smo prvi dan Hevreke vzpostavili 21 konkretnih stikov in imeli sedem prezentacij, v sredo pa smo bili še uspešnejši in vzpostavili kar 25 konkretnih stikov in imeli 15 prezentacij. Hkrati z organizranimi, konkretnimi stiki potekajo še neformalna srečanja po vsem prostoru. Z delovanjem poslovnega stičišča smo zadovoljni, saj je zanimanja veliko, kako učinkoviti pa so posamezni sestanki bi pa morali vprašati posamezne udeležence. Zadnji dan sejma pričakujemo še vsaj 25 stikov.“

Tomaž Grbec iz družbe Marand je na Hevreki predstavil rešitve informacijske podpore zdravljenju v zdravstvenih ustanovah.  Prikazal je, kako bolnikom omogočiti čim lažji potek zdravljenja ter kako jim ponuditi čim več informacij v pravem trenutku.
Marand trenutno izvaja dva projekta  (na onkološkem inštitutu in v kliničnem centru): razvoj in vpeljavo aplikacje Web Doctor ter postavitev integracijske hrbtenice, ki obstoječe aplikacije povezuje v celovit sklop. Ta nudi hrambo informacij o bolniku in podporo različnim procesom.
V prihodnosti načrtujejo izdelavo elektronske kartoteke bolnika.

Ljubo Oberski iz Telekoma Slovenije je predstavil napravo, ki uradno še nima imena, v Telekomu pa so jo poimenovali Internetni Dom Telekom (IDT).