Pomen dogodka Hevreka!06 za ARRS?

FD Hevreka!06 postavlja širše okvire predstavljanja tehnoloških dosežkov, spodbujanja razvoja in inovativnosti s področij naprednih tehnologij, rešitev in storitev. Cilj prireditve Hevreka!06 je predstaviti mehanizme spodbujanja tehnološkega razvoja, ki se vzpostavljajo v Sloveniji in Evropski uniji, kakor tudi pomembnejše dosežke in rezultate raziskovalno-razvojnih projektov in programov ter politike za razvoj inovativnosti.

Način predstavitve ARRS na letošnji Hevreka!06?

FD ARRS kot pomemben akter v politiki spodbujanja razvojnih in raziskovalnih dejavnosti, ki vodijo vnove tržne produkte in tehnološke rešitve, v okviru prireditve Hevreka!06 sodeluje s predstavitvijo nekaterih najbolje ocenjenih raziskovalnih programov oziroma ciljnih raziskovalnih programov in raziskovalnih dosežkov. Tako bo v okviru prireditve predstavljenih 17 najboljših raziskovalnih programov in 17 raziskovalnih dosežkov, ki po svojih rezultatih posebej izstopajo v smislu inovativnosti in pomena za krepitev konkurenčnosti gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v EU.

Ali v Sloveniji znamo izkoristiti vse priložnosti za uveljavitev na raziskovalnem, razvojnem ali tehnološkem oziroma na gospodarskem podrocju? Lahko naredite primerjavo z EU?

FD: Skupna tocka med Slovenijo in EU je ta, da si želimo izkoristiti povezavo med raziskovalno in gospodarsko sfero. Ce si ogledamo statistiko, potem vidimo, da so raziskave in razvoj sofinancirani iz dveh virov: iz javnih sredstev in iz gospodarstva. Približno dve tretjini prispeva gospodarstvo, samo ena tretjina pa je iz javnih virov in ta odstotek je zelo podoben v posameznih državah EU (npr. na Finskem) in v Sloveniji. Sicer v razvitih držav EU gospodarstvo in država dajeta bistveno vec, razmerje med njima pa je podobno.

Raziskave v gospodarstvu vecinoma financira samo gospodarstvo, le manjši delež prispeva država - podobno velja tako za Slovenijo kot za Finsko. Raziskave na Univerzi in na raziskovalnih inštitutih pa od 15 do 20 odstotkov financira gospodarstvo, drugo pa država. In spet zelo podobna razmerja veljajo v Evropi, na Finskem in v Sloveniji. Potrebno je poudariti, da v tem pogledu Slovenija ni nic posebnega v strukturnem razmerju.

Pa se znamo v Sloveniji uveljaviti na vseh štirih pomembnih podrocjih?

FD: EU in Slovenija želita, da bi prišlo do mocnejšega povezovanja, zato EU razpisuje tematske projekte in tudi mi smo jih zaceli. Narejen je bil bistven premik od tega, da se kvaliteta samo upošteva, k temu, da se skozi ocenjevalne postopke ugotovi prioritete, da se ugotavlja relevanco.

Kakšna pa je pretocnost znanja iz raziskovalnih organizacij v gospodarstvo?

FD: Želimo si jo izboljšati, krepko izboljšati z raznimi mehanizmi. Ravno danes se zakljucuje razpis za podoktorske projekte, ki je namenjen doktorjem, ki bi želeli raziskovati v gospodarstvu … V ocenjevalnih postopkih so zelo pomembni elementi povezovanja raziskovalca. Ko ocenjujemo raziskovalca-prijavitelja, poleg njegovih najvecjih, najbolj znanstveno kvalitetnih dosežkov upoštevamo tudi njegove najbolj relevantne dosežke: vprašamo ga tudi, koliko je imel do zdaj pogodb z gospodarstvom, in to tudi kvantificiramo. Kdor je imel vec pogodb in ki bolj sodeluje z gospodarstvom, ima vec možnosti dobiti projekt. Omenil sem že tematske razpise za ciljne raziskovalne projekte (cilj je konkurencnost), usmerjamo se v potrebe drugih ministrstev, aplikativne projekte, s katerimi želimo poudariti nekatere prioritete, s spremembami pravilnikov smo izredno poudarili težo patentov. Slovenija krepko zaostaja že za EU, ki je na tem podrocju slabša v primerjavi z ZDA in Japonsko. V našem sistemu je patent najvišje ovrednoten in na ta nacin želimo te povezave bistveno izboljšati.

Verjetno so tukaj posredno vkljucena tudi financna sredstva.

FD: Cisto mogoce. Patenti so dragi. Slovenija je šla skozi tranzicijo. Zdaj pocasi postajamo normalna država, a še pred petimi leti smo cutili ekonomske posledice razdružitve od Jugoslavije. Žal je razvoj prvo, pri cemer podjetja varcujejo, pri patentih pa mora raziskovalec ob prijavi patenta najti financerja v gospodarstvu. Zdaj imamo pogoje, da se vzpostavi normalno evropsko stanje.

Torej je gospodarstvo tudi vedno bolj zainteresirano za novosti, patente, inovacije …

FD: Saj ne moremo ostati otok drugacnosti - saj smo podobni svetu in Evropi.

Omenili ste vkljucevanje tujih strokovnjakov. Kako poteka mednarodno sodelovanje in intenzivno vkljucevanje tujih strokovnjakov v slovenska raziskovalna in razvojna jedra?

FD: Slovenija mora nujno biti vkljucena v mednarodno sodelovanje že zaradi svoje majhnosti, ker nekaterih podrocij ne moremo imeti dobro razvitih ali pa zaradi kvalitete. Tako sodelovanje vedno poteka. Agencija spodbuja financiranje bilatelarnih projektov s 34 državami. V njih sodeluje vec sto raziskovalcev in izmenjave potekajo neprestano. V petem in šestem okvirnem programu so ekipe vecinoma mednarodne, saj gre za velika sredstva. Tuje raziskovalce vkljucujemo tudi v druge dele našega delovanja - pri ocenjevanju projektov je zelo pomembno, da dosežemo cim vecjo neodvisnost in cim vecjo kvaliteto. Letos že drugo leto za ocenjevanje znanstvene odlicnosti pri glavnih razpisih za mlade raziskovalce pri ocenjevanju programov uporabljamo tuje ocenjevalce: Fince, dobre slovenske znanstvenike, ki delajo v tujini, ravno te dni zakljucujemo razpis, s katerim vabimo odlicne tuje raziskovalce v Slovenijo - tako da bo nekaj izjemnih znanstvenikov najmanj tri mesece bivalo v Sloveniji.

Ali znamo nadgraditi tuje znanje?

FD: Bolj ali manj - seveda brez poskusov, brez komunikacije tega ne bi bilo. Mislim, da je možnosti, pa tudi nadgraditev precej. Mnogi ucinki aplikativnih projektov kažejo na to, da se v Sloveniji lahko pohvalimo s kar pomembnimi dosežki na tem podrocju. Mogoce je res javnost malo manj obvešcena o tem, ravno Hevreka!06 pa je priložnost, da se znebimo nezavidljivega lanskega "dosežka", ko smo bili edina država EU, kjer znanstvenik niti enkrat ni bil objavljen na naslovnici dnevnega casopisa.

Na kakšen nacin približati znanost povprecni javnosti?

FD: Na Hevreki bomo predstavili najboljše iz raziskovalnih programov s posameznih podrocij in tam bodo ti dosežki izpostavljeni. To ne bodo nujno najboljši dosežki, ker zelo pazimo na ucinkovitost - kdo je naredil najvec za denar, ki ga je dobil. Lahko je kdo malo manj ucinkovit, pa ima zato boljše dosežke. Samo tako je treba posamezne dosežke izpostaviti in jih tako predstaviti javnosti - ne pa s statistikami. Npr.: prof. Dolenc je pred dvema letoma o svojih operacijah napisal knjigo, ki je postala mednarodna uspešnica.

Ali se Hevreka kot dogodek lahko uveljavi v evropskem prostoru?

FD: Zagotovo - kar se mene tice, sem navdušen nad tem, kako delate …